Iz pisarne na svoje – office escape

Ojla,

pred več kot šestimi leti mi je na dopustu na Cipru moje srce prvič po skoraj enem letu spet zaigralo … med branjem nemške knjige, ki je opisovala življenje svobodne umetnice. Oo, to si želim! Več svobode. Kreativnosti. Fleksibilnosti.

Da se sama odločam, kaj bom vsak dan počela, s kom bom delala in kaj bo moj naslednji projekt. Da bom imela občutek, da sledim svoji veliki življenjski viziji. Iz katere bom črpala motivacijo. Zagon. Pozitivno energijo. Razlog za smeh (morda včasih tudi jok). Da bom imela občutek, da letim. A v svojo smer. Smer, ki sem si jo izbrala. SAMA.

Po tem kratkem, a zelo “produktivnem” dopustu je sledila odločitev – ne gre več tako naprej. Čas je za nov začetek. Pustila bom službo – v kateri sem nekaj tednov nazaj podpisala pogodbo za nedoločen čas … hmmm … Je to pogum ali norost? Ne vem. Niti nisem iskala odgovora.

V zadnjih 6+ letih sem se tako velikokrat spomnila na ta trenutek. Na ta dopust. Na te začetke. Ko mi res ni bilo nič jasno in me je vsak drugi vprašal, če sem odprla s.p. zato, ker nisem dobila druge službe (ali dobila subvencijo od zavoda).

Na začetku se mi moja pot ni zdela prav nič sanjska. Sploh ker res nisem imela pojma … o prodaji, marketingu … no, praktično o ničemer. Tako da sem se prav po polžje premikala. Informacij in co-workingov je bilo veliko manj kot zdaj. Večinoma sem jih iskala v angleščini … a kaj, ko se mi je potem zdelo, da se učim od nekih milijonarjev, ki so 100 svetlobnih let pred mano.